Bori

Pritlikavi himalajski bor, lat. Pinus wallichiana Nana je okrogle grmaste oblike. Z leti se razširi, vendar tako v višino kot širino doseže največ 2 m. Iglice so nekoliko krajše od borovcev te vrste, vendar še vedno lepo viseče modrikasto zelene barve.

Podvrsta rdečega bora, lat. Pinus sylvestris Watereri zraste v višino okrog 4 m. Ime zelo lepe sivo modre do modre iglice. Mlada rastlina je konične oblike, z gosto rastjo, starejša rastlina se zgoraj razširi in dobi dežnikasto krošnjo z rdečkastim deblom.

Pritlikavi gorski bor ali plazeči bor ali ruševje, lat. Pinus mugo var. pumillo je nizek grm, goste rasti, zgornja linija grma je ravna. V višino doseže le okrog 1 m, v širino 2 do 3 m. Iglice so temno zelene, njihova dolžina lahko variira. Je vsestransko uporaben. Sadi se lahko posamično ali v skupinah, kot obrobna rastlina. Primeren za skalnjake, korita, zasaditev brežin.

Podvrsta plazečega bora Pinus mugo Mops je pritlikav bor, ki ima rast bolj okrogle oblike. Raste zelo počasi, posebej na začetku in doseže v višino okrog 1,5 m. Iglice so kratke, le nekaj cm.

Podvrsta plazečega bora je Pinus var. Mughus, ki zraste dober meter več od  Pinus mugo var. Pumilla, razširi pa se še bolj. Je gost temno zelen iglavec grmaste oblike. Iglice so dolge do 4 cm. Raste zelo počasi.

Podvrsta nizkega bora je Pinus mugo Wintergold, pri katerem se s pojavom nizkih temperatur iglice obarvajo popolnoma zlato rumeno. Spomladi pri nastanku novih brstov rastlina postane svetlo zelene barve. Ta bor ima tudi preko leta svetlejšo zeleno barvo kot običajen Pinus mugo  var. pumillo.

Podvrsta bosanskega bora je Pinus leucodermis Malinki. Ima ožjo, gosto, stebrasto rast in doseže višino do 5 m. Letni prirast je 25 do 30 cm. Poganjki so sivkasti, gosti in navzgor usmerjeni. Naredi vijolično rdeče storžke. Zelo dobro uspeva v mestnem okolju, primeren za korita in vrtove ter atrije.

Bosanski bor, lat. Pinus leucodermis je zimzelen iglavec, ki v našem okolju doseže višino okrog 8 do 10 m. Ima gosto, konično rast z enim glavnim deblom. Letni prirast je 25 do 30 cm. Iglice so temno zelene barve, nekoliko trše in ostre na koncu. Naredi podolgovate 7 cm dolge storžke. Dobro prenaša zmrzal, veter, vročino in sušo. Bosanski bor je najmanj zahteven od vseh borovcev. Dobro uspeva v mestnem okolju. 

Makedonski bor, lat. Pinus peuce je srednje visok zimzelen iglavec, ki zraste okrog 10 m. Ima ožjo konično rast, z vejami do tal, podobno kot Pinus cembra. Veje rastejo simetrično in so usmerjene rahlo navzgor. Mlado drevo ima hitro rast. Letni prirast je 25 do 30 cm. Poganjki so temno olivne barve. Lubje je gladko, sivo rjave barve. Iglice so dolge do 10 cm, ravne, zelene do sivo zelene barve. Storžki so svetlo rjave barve, do 15 cm dolgi. Zelo dobro uspeva v mestnem okolju, kot samostojno drevo primeren za vrtove ter atrije.

Beli bor, lat. Pinus strobus je visok iglavec, ki doseže v višino okrog 20 m. Beli bor je hitro rastoči iglavec. Letni prirast je do 50 cm. Lubje je gladko in zelenkasto. Iglice so tanke, modro zelene barve. Storžki visijo, so rjavi in dolgi do 20 cm. Odporen je na zmrzal, na splošno dobro prenaša različne pogoje rasti. Na voljo je več podsort Pinus strobusa, ki imajo počasno rast in dosežejo v višino le nekaj metrov. Imajo mehke, dolge, modro zelene iglice in so zelo dekorativni nižji iglavci za vrtove in atrije.

Japonski beli bor ali pet igelni bor, lat. Pinus parviflora ima veliko podsort, ki so nižje rasti in rastejo počasi. Vsi so zelo nežni, dekorativni iglavci. Iglice so mehke in na notranji strani modro bele barve. Uspevajo na rahlo kisli, dobro odcedni zemlji. Primerni so za japonski vrt, za sajenje v  korita, kot samostojna drevesa v atrijih in vrtovih.

Črni bor ali avstrijski bor, lat. Pinus nigra var. Austriaca je visok zimzelen iglavec, ki v višino doseže 20 do 30 m. Ima široko, konično rast. Letni prirast je 40 cm. Ima grobo razbrazdano, luskasto,  sivo črno lubje. Iglice so temno zelene barve, rahlo bodikave, dolge so od 8 do 16 cm.  Tudi črni bor je nezahteven iglavec, ki dobro uspeva v mestnih okoljih in je odporen na onesnaženje z žveplovim dioksidom.

Podvrsta črnega bora je Pinus nigra Fastigiata. Je nižja sorta črnega bora. Ima ožjo, gosto, stebrasto rast in doseže višino do 3 do 4 m, v širino do 2 m. Letni prirast je 25 do 30 cm. Poganjki so navzgor usmerjeni. Zelo dobro uspeva v mestnem okolju. Kot samostojno drevo je primeren za saditev v manjše vrtove ter atrije kot tudi parke in večje vrtove.

Rdeči bor ali Pinus sylvestris je visok zimzelen iglavec, ki doseže v višino okrog 10 do 30 m. Letni prirast je okrog 30 cm. Mlado drevo ima odprto konično krošnjo, ki je kasneje dežnikasta. Ima ravno, dolgo deblo. Lubje je rdečkasto in se lušči, starejše lubje je rjavo do črno rdeče barve. Naredi do 7 cm dolge sivo rjave storžke. Iglice so rahlo zvite, do 10 cm dolge, modro zelene ali sivo zelene barve. Rdeči bor je nezahteven glede prsti, lege (prenese tudi nekaj sence) in vode. Dobro uspeva v mestnem okolju.

Podvrsta rdečega bora je Pinus sylvestris Fastigiata. Je nižja sorta rdečega bora. Ima ožjo, gosto, stebrasto rast in doseže višino do 5 - 8 m, v širino do 2,5 m. Letni prirast je 25 do 30 cm. Poganjki so navzgor usmerjeni. Zelo dobro uspeva v mestnem okolju. Kot samostojno drevo je primeren za saditev v manjše vrtove ter atrije kot tudi parke in večje vrtove.

Vrtni center

Peruzzijeva c. 150
1000 Ljubljana

Mob.: 051 662 808
Email: info@vrtnarstvo-simenc.si

Delovni čas

ponedeljek - petek: 9h - 19h 
sobota: 9h - 13h
Nedelje in prazniki zaprto.