Rastline za živo mejo

Za posaditev rastlin za živo mejo lahko uporabimo mnoge rastline, tako drevesa, grmovnice in vzpenjalke. Glede na želje in potrebe se odločamo med hitro rastočimi rastlinami, zimzelenimi rastlinami, takimi, ki ne zahtevajo veliko nege, takimi, ki cvetijo in še in še...

Predstavljamo vam nekatere najbolj iskane rastline, ki jih imamo v ponudbi in vsako sezono na zalogi. Priporočljivo pa je, da si rastline ogledate in s tem preverite tudi stanje trenutne zaloge. 

Rdeče listna bukev – Fagus sylvatica Atropunicea -  Živa meja iz rdečelistne bukve je zanimiva in lepa skozi celo leto. Spomladi požene temnozelene liste, ki se poleti obarvajo s sijočo temno rdečo barvo. Jeseni listi preidejo v rumenkaste tone. Kasneje listi usahnejo, vendar pa ostanejo na vejah in omogočajo živi meji, da daje zasebnost tudi pozimi. Najbolje raste v humusni zemlji, ki niso preveč mokra. Živa meja iz rdečelistne bukve je močna, trpežna, odporna proti mrazu in boleznim. Njena oblika  se vzdržuje z rednim obrezovanjem. Po želji jo lahko spustite v višino več metrov.

Zeleno listna bukev – Fagus sylvatica – Živa meja iz zelenolistne bukve ima liste, ki se jeseni obarvajo rumeno rjavo. Dobro uspeva v humusnih tleh,  Pozimi listi usahnejo, vendar ostanejo na vejah vse do pomladi, ko iz brstov poženejo novi listi, tako da nudi živa meja iz bukve veliko zasebnosti tudi pozimi.  Na pogled je močno podobna živi meji iz gabra. Živa meja iz zelene bukve je močna, trpežna, odporna proti mrazu in boleznim.

Vzdrževanje: Priporoča se obrezovanje dva krat na leto, da postane njena oblika kompaktna. Najbolje konec maja in v začetku avgusta, ali pa enkrat letno, v juniju. Ne obrezuje se v močnem soncu, da ne pride do ožiga listov.

Beli gaber – Carpinus betulus – Živa meja in gabra je zelena, na jesen pa postanejo listi temno zeleni. Na vejah se usahli listi obdržijo čez zimo, dokler ne odženejo iz brstov novi listi. Odpadli listi  izboljšajo prst. Beli gaber lahko sadimo v katerokoli prst in ni zahtevna rastlina. Živa meja iz gabra je močna, trpežna, odporna proti mrazu in boleznim.

Vzdrževanje: Da dosežemo želeno kompaktno obliko se priporoča obrezovanje dva krat na leto, najbolje konec maja in v začetku avgusta.

Dren – Cornus mas – Živa meja iz drena daje svetlo zeleno barvo. Je robustna in dobro uspeva v vseh tipih prsti, še posebej pa ima rada apnenčasta tla. Izjemno lepa je živa meja iz drena zgodaj spomladi, ko se že v februarju ali marcu pojavijo rumeni cvetovi v veliki količini, ki obarvajo živo mejo popolnoma rumeno. Po cvetenju nastanejo zdravilni plodovi, ki dozorijo konec poletja v temno rdeči barvi. Živa meja iz drena je listopadna, zelo trpežna, odporna proti mrazu in boleznim.

Ne zahteva nobene posebne nege.

Hortenzija za živo mejo – Hydrangea anomala Petiolaris – Živa meja iz vzpenjave hortenzije je primerna za vse tipe prsti. Dobro uspeva v pol senčnih in senčnih legah. V juliju in avgusti naredi velike bele cvetove in lahko kontunuiano cveti vse do oktobra. Je listopadna rastlina, splet njenih vej pa je lepa dekoracija tudi pozimi.

Hydrangea anomala Petiolaris je dobro prezimna rastlina. Obrezuje se jo spomladi.

Zimzelene žive meje

Leylandiieva cipresa – Cupressocyparis leylandii – Živa meja iz ciprese leylandii je hitro rastoča zimzelena živa meja. Enakomerno se razrašča na vse strani, tako da hitro dobimo zelo gosto in robustno živo mejo. V našem okolju nima bolezni in škodljivcev in zato njene veje ne rjavijo. Naredi goste globoke korenine, kar ji omogoča, da dobro prenaša sušna obdobja in dobro kljubuje ostalim vremenskim pojavom.  Raste v vseh pogojih in je enostavna za vzdrževanje.

Obliko in velikost žive meje iz ciprese Leylandii vzdržujemo z rednim obrezovanjem.

Priporoča se za zamenjavo Thuje occ. Smaragd.

Bršljan - Hedera hibernica – Živa meja iz bršljana je vzpenjalka, ki obdrži zelene liste tudi čez zimo. Uspeva v vseh tipih prsti, tudi v revnih tleh.

Obrezuje se lahko skozi vse leto, v času, ko ni zmrzali.

Liguster - Ligustrum ovalifolium – Živa meja iz ligustra je klasična živa meja z manjšimi ovalnimi listi. Rastlina je delno zimzelena, ker lahko v hudi zimi delno ali popolnoma odvrže liste. Spomladi nato zelo hitro nadomesti odpadle listke. V juniju in juliju tvori majhne bele cvetove, iz katerih v septembru ali avgustu nastanejo majhne črne bunkice, ki pa niso užitne. Živa meja iz ligustra dobro uspeva vsepovsod. Odsvetuje se sajenje v zelo vlažna tla.

Vzdrževanje: Obrezuje se od maja pa do septembra.

Panešpljica - Cotonesater Franchetti – Panešpljica za žive meje je zimzelena rastlina, zelo primerna za postavitev ozke žive meje do dveh metrov višine. Dodatni okras ji dajo drobni beli cvetovi spomladi, jeseni iz njih nastanejo rdeče bunkice. Rastlina ni strupena in privablja v vrt ptice. Primerna je za sajenje na prosto, ali v korita na balkonih in terasah. Dobro prenaša tako zimo kot vroča poletja.

Lovorikovec - Prunus laurocerasus Rotundifolia – Živa meja iz lovorikovca je robustna, gosta, zelo hitro rastoča živa meja. Rastlina je zimzelena z rahlo sijočimi ovalnimi zelenimi listi. Z obrezovanjem žive meje iz lovorikovca preprečimo tvorbo cvetov, ali pa se le ti pojavijo v zelo majhni količini. Posledično na živi meji ne zrastejo plodovi, ki so strupeni. Najbolje uspeva na svetlih mestih, čeprav dobro prenaša tudi senco. Tla morajo biti dobro odcedna.

Vzdrževanje: Zgodnje obrezovanje ni priporočljivo, da ne pride do poškodb zaradi pozebe. Najbolje je lovorikovec obrezati v maju ali juniju.

Portugalski lovorikovec – Prunus lusitanica Angustifolia – Listi portugalskega lovorikovca so ožji od običajnega lovorikovca. Živa meja je gosta, robustna in zimzelena. Dobro prenaša mraz in je odporna proti boleznim. Tudi ta lovorikovec v maju ali juniju tvori majhne cvetove in posledično plodove, ki niso užitni. Njihov nastanek preprečimo z obrezovanjem.

Vzdrževanje: Zgodnje obrezovanje ni priporočljivo, da ne pride do poškodb zaradi pozebe. Najbolje je lovorikovec obrezati konec maja ali juniju.

Tisa - Taxus baccata – Živa meja iz tise je elegantna in gosta živa meja. Raste počasi, po potrebi se jo obrezuje poleti. Dobro prenese zelo hude zime in je odporna proti boleznim. Tisa ima rada rahlo senčno lego in je primerna za rahlo vlažna, a prepustna tla. V septembru ali oktobru dozorijo rdeči plodovi, ki vsebujejo strupeno seme. Za živo mejo iz tise se uporabljajo tudi druge sorte tis, pri nas največkrat uporabljene so Taxus media Hilli in Taxus media Hicksii. Nekatere moške rastline ne tvorijo rdečih plodov, vendar pa so ne glede na sorto, vse tise celoti strupene rastline, tudi iglice, veje in korenine.

Klek – Thuja occdentalis Brabant – Živa meja iz te ciprese je zimzelena, svetlo zelene barve. Mladi poganjki so svetlo zeleni, vendar kmalu postanejo zeleni. Pozimi se obarva rjavo zeleno. Živa meja iz te ciprese je robustna, raste v vseh pogojih in je enostavna za vzdrževanje. Zelo dobro prenaša zimske razmere.

Cipresa – Thuja occidentalis Smaragd – Živa meja iz Thuje occ. Smaragd je zimzelena. Rastlina ima konično zelo gosto rast, zahteva pa kar nekaj vzdrževanja. Thuja occidentalis Smaragd je občutljiva na koreninsko gnilobo in jo radi napadajo zajedalci, kar se kaže kot rjavenje na vejah. Da omogočimo rastlinam čim boljše pogoje, jih je potrebno redno gnojiti in posebej v sušnih delih leta zalivati.

 

 


Živa meja iz gabra

Živa meja iz lovorikovca

Živa meja iz rdeče bukve

Vrtni center

Peruzzijeva c. 150
1000 Ljubljana

Mob.: 051 662 808
Email: info@vrtnarstvo-simenc.si

Delovni čas

ponedeljek - petek: 9h - 19h 
sobota: 9h - 13h
Nedelje in prazniki zaprto.